planinski muzej
Poletni čas od 1. 6. – 15. 9.
(vsak dan)
9.00 -19.00

Zimski čas 15. 9. - 31. 5.
(vsak dan)
9.00 - 17.00

Zaprto:1. 11., 30.12. in 31. 12.

Izven urnika odprto za najavljene skupine.
muzej planinstva
Bi bili radi obveščeni o novicah na naši sceni? Naročite se … »


Slovenski planinski muzej

Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana
T: +386 (0)8 380 67 30
info@planinskimuzej.si

muzej planinstva

Razpisni pogoji za literarni natečaj MOJE NAJVEČJE VESELJE JE NA GORAH



Razpisni pogoji natečaja
MOJE NAJVEČJE VESELJE JE NA GORAH


Organizator
Organizator literarnega natečaja je Slovenski planinski muzej, Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana.

Trajanje
Literarni natečaj se začne 2. januarja 2014 in zaključi 11. aprila 2014.

Sodelovanje na natečaju
Na natečaju lahko sodelujejo osnovnošolci od 4. do 9. razreda.

Natečaj bo potekal v dveh starostnih skupinah, in sicer:

1.starostna skupina: učenci od 4. do 6. razreda
Prispevki naj bodo delo posameznika ali največ dveh učencev.

2. starostna skupina: učenci od 7. do 9. razreda
Prispevki naj bodo skupinsko delo dveh do treh učencev. Zaželena je interdisciplinarnost prispevka (povezava znanj iz različnih predmetov npr. zgodovina, geografija, biologija,… - raziskovanje, risanje, kreativno pisanje, glasba, …).

Na natečaju ne morejo sodelovati osebe, ki ne sprejmejo razpisnih pogojev natečaja. Udeleženec sprejme razpisne pogoje s tem, ko odda svoje besedilo mentorju in izpolni prijavnico.

Mentorje v šoli prosimo naj naredijo predizbor najboljših prispevkov, ki bodo sodelovali na natečaju in pošljejo samo 3 ali 4 prispevke za posamezno starostno skupino. Iz posamezne šole naj bi tako dobili skupno največ 6 do 8 prispevkov.

Tema in oblika prispevka – planinske koče
Leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo je takoj začelo z delom. Najprej je bilo treba zaznamovati in označiti planinske poti. Razmišljati je začelo o svoji prvi planinski koči. Z izbiro lokacije in pomočjo dobrotnikov, ki so prispevali tudi razne predmete, so koča naslednje leto postavili na severni strani gore Črna prst, od koder je bil prečudovit razgled na bohinjsko dolino in okoliške planine na čelu s Triglavom. Polega tega je bila okolica izredno bogata z rastlinstvom,lokacija koče pa varna pred snežnimi plazovi in vetrom. Ker tiste čase še nismo imeli slovenskih planinskih koč, je bilo veselje ob njeni otvoritvi toliko večje. To nam kaže tudi napis na slavoloku, ki je pozdravil goste ob prihodu v Bohinjsko Bistrico od koder je bilo izhodišče za obisk nove koče:”Odpira prva koča se planinska. Raduje vsa dolina se bohinjska.” Kočo so poimenovali po prvem načelniku Slovenskega planinskega društva, Franu Orožnu, Orožnova koča. Postala je zelo priljubljena izletniška točka domačih in tujih planincev, moških in tudi pripadnic nežnejšega spola. Leta 1907 so tako v spominski knjigi zabeležili kar 438 vpisov. Kočo so leto poprej zaradi velikega obiska celo povečali. Leta 1901 je zato dobila prvega stalnega oskrbnika, ki je moral zaposliti še svojo hčer. Prebivala sta v koči. Postregli so tudi že s konzervirano hrano. Istega leta je Savinjska podružnica SPD postavila Kocbekovo kočo na Molički planini v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Danes ima Planinska zveza Slovenije, naslednica prve slovenske planinske organizacije, po naših gorah že kar 176 planinskih domov, koč, zavetišč in bivakov. Od tega jih je velik delež stalno ali občasno oskrbovanih. Srce vsakega planinskega doma, koče je njegovo osebje, predvsem njegov oskrbnik. Biti oskrbnik je bila in je še danes velika odgovornost. Poznavanje okolice koče, dajanje zanesljivih informacij o poteh, smereh, vremenu, rastlinju, živalstvu in drugem dogajanju, posebnostih v gorah, predvsem pa pristen odnos do ljudi in iskreno veselje do dela pa so odlika zares dobrega oskrbnika in tisto kar poleg lokacije ožari planinski dom kot nekaj prijetnega in domačega, kot nekaj kamor se radi vračamo preživet in uživat svoj prosti čas.

V počastitev spomina na postavitev prve planinske koče Slovenskega planinskega društva vas zato vabimo , da sprejmete naš izziv in nam pošljete pesmice o planinski koči, v katerih je zajeto vse tisto, kar učenci vidijo v njej (lahko so to doživljajske pesmi vezane na konkretno kočo, pesmi, ki govorijo o splošnem pomenu koč – nudenje prenočišča, zavetja, dobre hrane in pijače, osnovnih informacij, vicev in anekdot…). Učence od 7. Do9. Razreda pa vabimo k ustvarjanju slikanic v katerih je glavna oseba oskrbnik koče s svojimi dogodivščinami povezanimi z obiskovalci, z oskrbovanjem koče, posebnostmi v ponudbi hrane ali pijače, ekološkimi vprašanji koče, posebnimi gosti (živali, rastline, nenavadnimi predmeti,…) ali pa zgodbica v sliki, skozi katero spoznamo zgodovinski oris nastanka neke konkretne planinske koče, bivaka, zavetišča, doma. Z dano nalogo bi učence radi povabili k raziskovanju in interdisciplinarnemu povezovanju njihovih predstav, vedenj, znanj  in k ustvarjalnemu skupinskemu delu. Za navdih pri zbiranju idej o vsebini vam priporočamo zanimive članke in pogovore v starih in novih številkah Planinskega vestnika, knjige s planinsko tematiko, obisk pri kakšnem oskrbniku, veliko gradiva (filmskega in zgodovinskih povzetkov) pa je možno najti tudi na spletu.


Poslana dela glede na starostno skupino in vsebino naj bodo:
1.    k1. učenci od 4. do 6. razreda:
2.    Pesmice na temo planinska koča. Pesem naj bo ilustrirana, dolga največ eno stran A4 formata, čitljivo napisana na roko (ne na računalnik). Posamezna pesmica naj ima največ dva avtorja.
3.    
4.    k2. učenci od 7. do 9. razreda:
5.    Zgodba v sliki (slikanica) na temo oskrbnik planinske koče ali zgodovinski oris nastanka planinske koče. Dolga naj bo največ 15 strani A4-formata.  Tekst naj bo napisan v računalniškem programu Word, v pisavi Times New Roman, velikosti črk 12 ali ročno. Likovne tehnike slikanice so lahko različne (risarska, slikarska grafična, kolaž, fotografija, kombinacije različnih tehnik,…). Zgodbica v slikanici naj ima vse prvine zgodbe in slikanice in mora biti skupinsko delo dveh ali treh avtorjev.


Dela je treba skupaj s prijavnico poslati do 4. aprila 2014 na naslov:

Slovenski planinski muzej,
Triglavska cesta 49,
4281 Mojstrana
s pripisom Za literarni natečaj Moje največje veselje je na gorah

ali po elektronski pošti na naslov:  neli.stular@planinskimuzej.si  s pripisom Za literarni natečaj


Izbor najboljših pesmi in slikanic:


Vse prispele prijave bo pregledala in ocenjevala natečajna komisija, ki jo sestavljajo:
•    Danica Taljat (slavistka, učiteljica)
•    Emil Pevec (urednik, tehnični urednik Planinskega vestnika)
•    Maja Šubic (ilustratorka)
•    Borut Peršolja (geograf, inštruktor planinske vzgoje, gorniški publicist)


Osnovni kriteriji ocenjevanja:
-    Likovna izvirnost
-    Vsebinska izvirnost
-    Likovna in tekstovna enovitost (preplet besedila in ilustracije)
-    Skupinsko delo
-    Vključevanje in povezovanje različnih znanj (risanje, pisanje, zgodovina, geografija, biologija,…)

Nagrade:
Komisija bo nagradila v prvi starostni skupini tri najboljše prispevke, in v drugi starostni skupini v dveh kategorijah (oskrbnikova zgodba, zgodba z zgodovinsko tematiko) po dva  prispevka, kar pomeni, da bo podelila najmanj 7 privlačnih nagrad v planinskem duhu. Nagradili bomo tudi  tri mentorje, katerih učenci bodo prejeli glavno nagrado.

Poleg praktičnih, doživljajskih nagrad bodo najboljši prispevki nagrajeni tudi tako, da bodo na dan zaključne prireditve predstavljeni na samostojni razstavi v Slovenskem planinskem muzeju in objavljeni na spletni strani Slovenskega planinskega muzeja. Od srede julija do konca septembra 2014 bodo popestrili občasno muzejsko razstavo ob 120. letnici prve koče Slovenskega planinskega društva. Preko celega leta bodo na ogled obiskovalcem v digitalizirani obliki na velikem ekranu v avli muzeja.

Finalisti bodo znani 10. maja 2014. Seznam nagrajencev natečaja pa bo objavljen v najmanj 14 dneh po izboru na spletni strani Slovenskega planinskega muzeja (www.planinskimuzej.si). Vse mentorje nagrajenih učencev bomo pravočasno obvestili tudi po telefonu.

Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad, ki je namenjena nagrajencem in ostalim udeležencem natečaja bo v soboto, 24. maja 2014 v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani na Dan Alpske konvencije.
Nagrad, potrdil in priznanj nagrajencem tudi letos ne bomo pošiljali po pošti.





Pripete datoteke:



Nazaj