planinski muzej
Poletni čas od 1. 6. – 15. 9.
(vsak dan)
9.00 -19.00

Zimski čas 15. 9. - 31. 5.
(vsak dan)
9.00 - 17.00

Zaprto:1. 11., 30.12. in 31. 12.

Izven urnika odprto za najavljene skupine.
muzej planinstva
Bi bili radi obveščeni o novicah na naši sceni? Naročite se … »


Slovenski planinski muzej

Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana
T: +386 (0)8 380 67 30
info@planinskimuzej.si

muzej planinstva

Vabimo vas k ogledu nove občasne likovne razstave - ZDRAVKO KOTNIK, SLIKAR (1919 – 1991)



ZDRAVKO KOTNIK, SLIKAR  (1919 – 1991)

Mojstrančana Zdravka Kotnika se starejši domačini zagotovo spominjajo. Bodisi da njihov dom krasi katera od njegovih številnih slik, obnovljena poslikava stare skrinje, »flodrano« pohištvo ali lepo prepleskane in z vzorci okrašene stene.



Rojen 15. februarja 1919 v Mojstrani se je pri mojstru Jemcu na Bledu izučil črkoslikarstva in mu, po opravljenem mojstrskem izpitu, pomagal pri urejanju blejskih vil. Nato je vse do upokojitve leta 1965 opravljal soboslikarsko obrt in tudi sam izučil marsikaterega vajenca.
Nadarjenost za umetniško ustvarjanje je kazal že v otroških letih, ko je izdeloval papirnate jaslice in na paši rezljal lesene figurice. S slikarstvom se je intenzivneje začel ukvarjati po upokojitvi, čeprav je slikal tudi prej, npr. podobo Bleda leta 1938, pa po Gasparijevi predlogi izdelano sliko, ki jo je predložil pri mojstrskem izpitu. Bil je samouk, njegovo zorenje in napredovanje pa je deloma zagotovo povezano tudi s članstvom v likovnem klubu Dolik, ustanovljenem leta 1946 na Jesenicah, ki mu je omogočalo srečevanje z ostalimi člani, gostujočimi akademskimi slikarji, študijskimi večeri in predavanji. Kljub temu pa je bil v večji meri samohodec, ki se je zanašal na lastne občutke, zaznave in interpretacije videnega.
Motiviko njegovih slik je močno zaznamoval rojstni kraj z obodom visokih gora, s kristalno čisto Bistrico, travniki in gozdovi, starimi hišami, kozolci in pastirskimi bajtami, tuja pa mu nista bila niti figuralika in tihožitje, čeprav ju je upodabljal redkeje. Tudi letni časi, ki so se v teh krajih nekdaj prelivajoče mehko menjavali, a vsak s svojimi izrazitimi značilnostmi, so vplivali na  občutenje in izraznost Kotnikovih slik. Tovrstni motivi imajo že sami v sebi elemente preteklosti, povezanosti z zemljo in naravo in kar sami kličejo po upodabljanju v žlahtnem tradicionalizmu. Kotnika lahko uvrstimo v krog močne in številčne skupine tradicionalistično-realističnih krajinarjev, ki v svoja dela vnašajo določeno mero idealiziranih in liričnih poudarkov. Njegovih podob arhitekture se drži pridih nostalgije, pa ne le z današnjega gledišča – kot bi slikar že tedaj vedel, da bo tedanja podoba vasi s starosvetnimi domačijami, kozolci, ograjami in stanovi čez desetletja živela le še v spominih ostarelih domačinov, na porumenelih fotografijah in njegovih slikah. Ni pa težko razumeti tudi njegove očaranosti nad stvaritvami narave, ki ne potrebujejo popravljanja in jih je vredno zgolj posnemati in vanje gnesti svoje občutke. Glede na to, da je bil samouk, preseneča z obvladanjem  perspektive, kompozicije, uporabe pestrega kolorita, obogatenega s sencami toplega jesenskega ali nizkega zimskega sonca. Bil je eden tistih srečnih, ki je prepoznal, uporabljal, razvijal in užival v talentu, ki mu je bil položen v zibel. Najpogosteje je ustvarjal v olju in temperi pa tudi v akvarelu, ki ga je, kot eno težjih tehnik, zelo dobro obvladal. Preizkusil se je tudi v kiparski vlogi, ko je iz korenin, vejevja, naplavin in ožganin izdelal groteskne like živali in jih tudi razstavil na Jesenicah leta 1966.
Svojo prvo samostojno razstavo je imel na Jesenicah leta 1965, sicer pa se je udeleževal skupinskih razstav Dolika in različnih slikarskih kolonij po vsej Sloveniji. Z zadnjo samostojno razstavo se je predstavil leta 1987 v Mojstrani.

Akademski slikar Dore Klemenčič, ki so ga leta 1947 poklicali na Jesenice, da upraviči ali ovrže potrebnost Dolika, je tedaj o članih zapisal: »Ti ljudski talenti se ne bodo posvetili umetnosti kot profesionalci, toda kot posredniki med ljudskimi množicami in profesionalnimi umetniki bodo igrali posebno danes zelo važno vlogo.«
Kako važno vlogo je s svojimi slikami odigral Zdravko Kotnik s tem, da je kot skoraj dokumentarni upodabljalec ohranil nekdanjo podobo danes izginule arhitekture in kot občutljiv umetnik ujel minljivo-večne impresije našega čudovitega koščka sveta, nam priča današnja razstava.



Besedilo k razstavi pripravila:
Elizabeta Gradnik, univ.dipl.um.zgod.

Razstava bo na ogled do 20. januarja 2015.
Vabljeni!
 

V spodnji galeriji si v pomanjšani obliki lahko ogledate izbor slik, ki so poleg drugih, čudovitih likovnih del, razstavljene na ogled.

Gorski osamelci, 1976, olje, 38,5 x 69,5 cm

Jesen v Vratih, 1975, olje, 48 x 57 cm

Kobarjeva in Hudgijeva hiša v Mojstrani, olje, 65 x 50 cm

Kozolec, 1968, akvarel, tempera, 17 x 24,5 cm

Šoštarjeva hiša v Mojstrani, 1983, olje, 68 x 50 cm

Zimska pravljica na poti v Radovno, 1978, olje, 64,5 x 52 cm

Zimski pogled od Drašlarjeve hiše na Dovjem, 1966, tempera, 23,8 x 32,8 cm

Večerne sence, pogled iz Mojstrane proti Radovni, 1979, olje, 50 x 70 cm

Vapšova domačija v Mojstrani, 1976, akvarel, 25 x 35 cm



Nazaj