planinski muzej
Poletni čas od 1. 6. – 15. 9.
(vsak dan)
9.00 -19.00

Zimski čas 15. 9. - 31. 5.
(vsak dan)
9.00 - 17.00

Zaprto:1. 11., 30.12. in 31. 12.

Izven urnika odprto za najavljene skupine.
muzej planinstva
Bi bili radi obveščeni o novicah na naši sceni? Naročite se … »


Slovenski planinski muzej

Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana
T: +386 (0)8 380 67 30
info@planinskimuzej.si


gorništvo
 



 
Stane Cuderman, Kamniške planine, olje-platno 82x173, 1938-40




Moč gora – likovne upodobitve Kamniško Savinjskih Alp



Moč gora je razstava, ki je nastala v galeriji Miha Maleš v Kamniku v letu 2013/14 in je skozi oči slikarjev skušala kar najbolje orisati Kamniško Savinjske Alpe. Tokrat se razstava predstavlja v sicer ožjem izboru del, predvsem z avtorji, ki so bili s svojim delom ali rodbinsko vezani na samo mesto.
Slovenci smo že dolgo znani kot ljubitelji planin, v katerih osrčju bivamo. A gore niso od nekdaj podajale izročila o lepoti; pogosto so bile ovire na poti, prostor, kjer so bivale zle sile in bogovi. Likovnim zapisom gorskega pejsaža, ki bi se osredotočal na motiv gore in le-ta ne bi služil le kot nekakšna kulisa za podajanje osnovne pripovedi, lahko sledimo od 15. stoletja dalje, ko se v likovni umetnosti začne vse bolj uveljavljati naturalizem. Večji pomen za krajino ima na Kranjskem šele Valvasorjeva slikarska delavnica v grafičnih delih, kjer se srečujemo zgolj s topografskimi zapisi. Odločilnega pomena za razvoj krajine pa ima profesor na dunajski univerzi, Lovro Janša, ki je tam tudi vodil šolo za krajinarstvo. Poleg vloge Dunaja je pomemben prispevek v razvoju gorske krajine dodal tudi Salzburg, kjer se je že okoli leta 1800 izoblikovala skupina slikarjev gorske krajine, kjer se je izoblikoval tudi Franz von Goldenstein, pomemben avtor, ne le zaradi svojega doneska o podobah slovenskih krajev in skritih kotičkov, ampak tudi zato, ker je v naše kraje prinesel nov odnos in romantično zanimanje za krajino, s svojim poučevanjem pa k upodabljanju krajine vzpodbujal mlade umetnike kot sta na primer najpomembnejša predstavnika krajinarstva na slovenskih tleh v 60-ih letih 19. stoletja, Anton Karinger in Marko Pernhart. Za Kamničane je še posebno pomembna v Kamniku živeča in delujoča družina slikarjev Koželjev, predvsem Maks Koželj, ki se je vseskozi posvečal prav gorskemu pejsažu, s poudarkom na kamniških planinah, kot zanimivost pa izpostavljamo tudi delo njegovega očeta, Matije Koželja, sicer v veliki meri cerkvenega slikarja, ki pa ga je prijateljevanje z že omenjenim Karingerjem, zapeljalo tudi v svet gorskega pejsaža. Na razstavi si je tako moč ogledati izbor del starejših avtorjev in dela posameznikov, ki so delovali v okviru Četrte generacije, ustanovljene na pobudo domačina, slikarja in grafika Mihe Maleša - poleg omenjenega pobudnika predstavljamo še Janeza Mežana. Predstavljamo tudi slikarja Staneta Cudermana, slovenska arhitekta, Borisa Kobeta in Vlasta Kopača, ter s Kamnikom povezana umetnika, grafika in slikarja Karla Zelenka in Ferda Mayerja.


Pripravila Saša Bučan, Medobčinski muzej Kamnik
 

Razstava bo na ogled do 23. novembra