planinski muzej
Poletni čas od 1. 6. – 15. 9.
(vsak dan)
9.00 -19.00

Zimski čas 15. 9. - 31. 5.
(vsak dan)
9.00 - 17.00

Zaprto:1. 11., 30.12. in 31. 12.

Izven urnika odprto za najavljene skupine.
muzej planinstva
Bi bili radi obveščeni o novicah na naši sceni? Naročite se … »


Slovenski planinski muzej

Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana
T: +386 (0)8 380 67 30
info@planinskimuzej.si


gorništvo
Fotografska razstava Marka Prezlja: Duh svetlobe




Marko Prezelj je širši javnosti zagotovo najbolj poznan kot vrhunski alpinist in edini štirikratni dobitnik zlatega cepina. A tega ne poudarja, saj pravi, da ni pristaš spodbujanja alpinistične tekmovalnosti v samovšečnosti.
Na tokratni razstavi pa lahko spoznamo tudi njegovo fotografsko delo, ki po odličnosti lovi korak z njegovimi alpinističnimi dosežki. Tako kot gorništvo, alpinizem in gorsko vodništvo je tudi fotografija njegova strast in izziv, v kateri se ves čas izpopolnjuje in mojstri. Resno se je začel ukvarjati s fotografiranjem sočasno z alpinizmom zato pravi, da je njegov odnos do fotografije evolucijsko prepleten z gorami. Prva leta se je učil in navduševal nad stvaritvami drugih, ko pa je naštudiral in izživel tehnično perfektnost, se je usmeril v vsebino in danes velja za vrhunskega alpinističnega fotografa. Najbolj pomembno se mu zdi, da to počne zaradi sebe, s strastjo, kar se vse pogosteje vidi v ujetih trenutkih doživetij, ki so pravzaprav neulovljivi. To je svojevrsten izziv, saj le tako kot fotograf ni invaziven in ne posega v dogajanje. Včasih šele doma vidi, da mu je uspela fotografija, za katero se sploh ne spomni, da bi jo posnel. Prepričan je, da je res dobra fotografija tista, v katero je ujel duha dogajanja, občutenja, vzdušja, mraza, vetra, napora … tedaj in na tistem mestu. Tako kot nekateri doživetje poustvarjajo z besedami, ga on poskuša s fotografijo. Zanj je fotografija najprej shranjevanje občutkov, dnevniški zapis. Preko njih lahko svoja alpinistična in gorska doživetja podoživlja sam in jih prenaša drugim, ki jih spet vidijo drugače in v tem se kaže njihova večplastnost. Fotografija je lahko lepa, a če ne izziva nobenih občutij, ne provocira, ne pritegne, zanj ni tista prava: »Fotografskih žanrov je nešteto vrst, ali te pritegne ali ne. Če te posnetek pusti mlačnega, je vseeno, če ga ni.« Najtežja stvar, ki daje najboljše fotografije, je biti hkrati sam del dogajanja in hkrati ne. Pogosto so dobre tiste fotografije, ko nihče od udeleženih sploh ne ve, da je fotografiran. Ne mara preveč zrežiranih posnetkov in pretvarjanja, je zagovornik »romantike«.

O avtorju



»Bistvo mojega življenja je poštenost in iskrenost do samega sebe. Hribi mi nudijo možnost, da sebe preizkusim. Tam ni pretvarjanja. Si ali pa nisi. Ni drobnega tiska.« M. Prezelj

Marko Prezelj, eden najboljših alpinistov na svetu. Brezkompromisnost, iskrenost do sebe in drugih, teženje k popolnosti so zahteve človeka, ki stremi najvišje. Bistvo tiči tudi v vrhu, še bolj pa v razlogu, zakaj stremeti tja, kamor stremi.
Družina je zanj zelo pomembna. Glavna vodila v življenju je seveda dobil doma: oče mu je privzgojil odnos do dela in nanj vplival kot vsak oče.
Odkril pa mu je tudi gore – te so postale njegovo glavno življenjsko gonilo, vodilo in bistvo. Ob njih je spoznal vse, kar je moral spoznati.
Odrastel je ob najboljših alpinistih in ob njem so se kalili najboljši.
Najvišja nagrada zanj je morda res sam vzpon, takšen, ki ga zadovolji v vseh dejanjih. Tega nikoli ne odtehtajo priznanja, odlikovanja.
Uspeh je vedno relativen – lovorik pa tako nikoli ni maral. Kančendzenga je zanj prej kot prvi od štirih cepinov, ki jih je prejel kot edini na svetu, zgodba o smrti dveh prijateljev alpinistov. Takšni dogodki so zanj intimni in govoriti o njih je na nek način perverznost. Seveda se ob njih še bolj zaveda svoje minljivosti.
Fotografija in alpinizem. Tako kot ni idealnega vzpona, ni idealne fotografije – če bi dosegel eno ali drugo, bi smisel iskanja izginil.

Pripravila Nuša Ekar

SEDMI ZLATI CEPIN ZA SLOVENIJO IN ŽE ČETRTI ZA MARKA PREZLJA
Med letošnjimi prejemniki zlatega cepina, najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu, sta tudi slovenska alpinista Urban Novak in Marko Prezelj, ki sta skupaj s Haydnom Kennedyjem in Manujem Pellissierjem oktobra lani preplezala prvenstveno smer na impozantno, 6173 metrov visoko goro Cerro Kishtwar v Indiji. To je že sedmi zlati cepin za Slovenijo v 24-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najvidnejši alpinistični vzpon. Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu letos prejme Poljak Voytek Kurtyka, Prezelj pa bo postal prvi alpinist na svetu s četrtim zlatim cepinom.
(vir: PZS )