Zgodovina muzeja 2017-07-13T13:19:21+00:00

Stoletna želja se izpolnjuje

  • 1901 Prvi zapisi o alpskem muzeju.
  • Prizadevanja Čehov za ohranitev slovenske planinske zapuščine.
  • 1932 Razstava planinstva na Ljubljanskem sejmu.
  • 1984 Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani (upravlja PD Dovje Mojstrana), tudi info točka TNP.
  • 1997 Del občinskega muzeja, priključena Gornjesavskemu muzeju Jesenice.
  • 2007 Položen temeljni kamen novega Slovenskega planinskega muzeja.
  • 2010 Odprtje muzeja.

Prvi zapisi o alpskem muzeju leta 1901
Prizadevanja Čehov za ohranitev slovenske planinske zapuščine
Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani 1984
Temeljni kamen je bil položen leta 2007

Urbanistična zasnova

Predvidena je gradnja stavbe v dveh fazah. A že po prvi je oblikovno in funkcionalno zaključena celota. Na voljo je 1200 m2 za razstavne površine, knjižnico, dvorano, prodajalno s spominki in poslovne prostore. V drugi fazi bo Slovenski planinski muzej pridobil še 800 m2 razstavnih prostorov, s čimer bo za muzejsko dejavnost namenjenih skupaj 1346 m2.

Vodja projekta: Miro Eržen, Strokovni vodja: Irena Lačen Benedičič
Projektantsko podjetje: Sector inženiring, d. o. o., Nova Gorica

Arhitektura upošteva lokacijske danosti in namen objekta. Stavba je oblikovana kot skalna gmota, ki poskuša slediti kompozicijskim izhodiščem ožjega in širšega naravnega okolja. Streha in zunanja stena sta oblikovani enako in pokriti s sivo pločevino. Fasadni raster povzema visokogorska planšarska zavetišča – stanove z dinamično strukturirano streho, pročelja kot preplet ritmično postavljenih letev in aritmično postavljenih desk. Zunanjost in notranjost sta oblikovani v visoki tehnologiji, upoštevaje najsodobnejše trende muzejskih zasnov.

Arhitekturno oblikovanje: dr. Boris Leskovec, Alja Vehovec in Rok Kajtna

Gore so naš simbol

Svet gora že od nekdaj vzbuja spoštovanje in občudovanje, izziva pogumne in navdihuje ustvarjalne. Slovenci smo edini alpski narod, ki svojo narodno zavest enačimo z gorami. V višavah smo se postavljali po robu tujcem, izražali svoje domoljubje, branili slovenstvo, na vrhovih smo razvijali slovensko zastavo. Na Triglavu je Jakob Aljaž postavil svoj stolp, ki je tudi simbolna podoba Slovenskega planinskega muzeja.

Premoženje tretjega tisočletja

Ohranjena je neprecenljiva narodna dediščina, ki so jo sprva ustvarjali pastirji, lovci, iskalci rud in zdravilnih zelišč, v novejši zgodovini pa raziskovalci, alpinisti, gorniki in planinci, z njimi pa vodniki, oskrbniki in nadelovalci poti. Slovenci smo ohranili nepretrgano navezo od nekdanjega bosega pastirja do današnjega, v svetovnem merilu vrhunskega alpinista. Gore so hkrati dragocen vir pitne vode, svežega zraka in neokrnjene narave. Planinski muzeji v alpskih deželah so pomembne ustanove za utrjevanje zgodovinskega spomina, ozaveščenosti in narodove identitete.

Muzej je namenjen:

vsem Slovencem – da se zavemo svojih korenin;

mladim – da jim pokažemo še eno pot;

otrokom – da jih vzgajamo z ljubeznijo do gora;

planincem – da nadgradijo svoja doživetja;

turistom – da jih zamika svet naših gora;

ljudem z omejenimi sposobnostmi – da doživijo tisto, za kar jih je življenje prikrajšalo.

  • 1996 Podpisano pismo o nameri postavitve Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani med partnerji v projektu: občino Kranjska Gora, Planinsko zvezo Slovenije in PD Dovje – Mojstrana. Kasneje sta se pridružila še Zavod Triglavski narodni park in Gornjesavski muzej Jesenice.
  • 2002 Občina Kranjska Gora je zagotovila potrebna sredstva za odkup zemljišča za Slovenski planinski muzej.
  • 2002 Razpis za pridobitev idejne zasnove bodoče stavbe in izbira rešitve.
  • 2004 Prijava na razpis Ministrstva za šolstvo in šport. Neuspešna.
  • 2006 Pridobitev gradbenega dovoljenja.
  • 2006 Kandidatura projekta v okviru norveškega sklada EEA Grants. Neuspešna.
  • 2007 Kandidatura projekta za sredstva Evropskih strukturnih skladov v okviru Ministrstva za lokalno samoupravo. Doseženi so dogovori z Ministrstvom za kulturo za delno sofinanciranje projekta. Predsednik vlade Janez Janša je, 24. avgusta 2007, položil temeljni kamen. Vloga na razpis Ministrstva za lokalno samoupravo je bila neuspešna.
  • Projektanti so pred načrtovano ponovno prijavo na septembrski razpis izdelali PZI dokumentacijo s 30-odstotnim povečanjem vrednosti izvedbe projekta.
  • 2008 Ustanovitev fundacije Ustanove Avgusta Delavca, ki bo zbirala manjkajoča sredstva za izgradnjo in delovanje muzeja. Ponovna kandidatura projekta za pridobitev sredstev strukturnih skladov EU v okviru Ministrstva za lokalno samoupravo. Občina Kranjska Gora se odloči, da celotno razpoložljivo kvoto, v okviru dogovora med gorenjskimi občinami, nameni za realizacijo projekta Slovenski planinski muzej. V juliju so prejeli sklep Ministrstva za lokalno samoupravo, da je bila kandidatura projekta uspešna. S pripravljalnimi deli za gradnjo smo pričeli 22. julija 2008, z izgradnjo pa po podpisu pogodbe 7. avgusta 2008.
  • 2009 Gornjesavski muzej Jesenice vpisan v razvid muzejev, je pridobil pooblastilo Vlade RS za izvajanje državne javne službe. Partnerji v projektu – Občina Kranjska Gora, Gornjesavski muzej Jesenice, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Ustanova Avgusta Delavca – so podpisali pogodbo o sofinanciranju delovanja Slovenskega planinskega muzeja v obdobju 2010–2015.
  • 7. avgusta 2010 je predsednik RS dr. Danilo Türk slovesno odprl muzej.
  • Muzej je hkrati tudi info točka Triglavskega narodnega parka.
  • Od odprtja je kontrolna točka Slovenske planinske poti.
  • Dopolnitve stalne razstave s prevodi uvodnega filma.
  • 2014 Prenova sklopa Alpinizem.
  • Od 2015 Dnevi Alpske konvencije.
  • 2015 Dopolnitev stalne razstave s fotografsko razstavo na zunanjih panojih: »Slovenske gore v objektivu letnih časov«.
  • 2015 Dopolnitev stalne razstave 3D pogled s Sfinge v Triglavski severni steni.
  • 2016 Nov muzejski predmet: bivak II s prostorom doživetij »Pobeg v bivak«.
  • 2016 Kontrolna točka Slovenske turnokolesarske poti.
  • 2016 Odprtje turistično informacijske točke TD Dovje-Mojstrana.
  • 2017 Odprtje info točke Alpske konvencije.
  • 2017 Predstavitev novega muzejskega predmeta: Burduš, prvi slovenski helikopter, ki je reševal v naših gorah.