ZAKODIRANO PLANINSTVO, 10. NALOGA
Si pripravljen na zadnjo nalogo?
Leta 2020 je minevalo 30 let od dogodka, ki se je zapisal v slovensko gorniško zgodovino. Veš, kateri dosežek slovenskih alpinistov mislim?
Svetovno znani alpinist Reinhold Messner je v enem od številnih intervjujev vzpone na to goro takole opisal:
»To ni več gora, to ni več hrib. To je avtocesta. In posel.«
Naš legendarni gorski vodnik in alpinist pa:
»Če ne bi vedel, da je to najvišji vrh, potem bi bilo to podobno oz. enako kot na drugih osemtisočakih, čeprav je vsak drugačen in vsakega drugače doživiš. Splošen občutek, da si na veliki višini, pa je zelo podoben. Je pa ta tako občutno višji, da se pozna, kajti na tej višini se nekaj sto metrov višine izredno pozna. Do 8.200 m je ‘lahko’ priti, na one višje pa težko… Od nas do Jošta je 450 m in med obema krajema ni velike razlike, a med 8.000 in 8.450 m pa je razlika ogromna! Že od 7.000 do 7.5000 je velika razlika… Težko je dojeti, koliko časa človek potrebuje, da premaga vsak meter. Takrat smo imeli stare kisikove jeklenke, s katerimi smo plezali od tabora pet naprej. Ena jeklenka je tehtala sedem kilogramov in pol. Dve si potreboval za priti na vrh, torej 15 kg. S takšno težo v nahrbtniku se je na tej višini zelo težko že premikati, kaj šele plezati.«
Skriti dogodek je povezan z najvišjo goro na planetu. Na njej je do danes stalo kar 18 Slovencev. Med njimi je tudi nekdo, ki je na vrhu stal dvakrat. Naj ti povem, da je po poklicu učitelj, prav tako kot njegova alpinistična naveza ob tem dosežku leta 1990.
Koda: 1986, prva Slovenka na 8.000 metrih – Broad Peaku in skupaj z Nejcem Zaplotnikom prvi Slovenec na strehi sveta leta 1979
Profesorica biologije na Gimnaziji Kranj, vrhunska alpinistka, odlična gorska vodnica, športna plezalka, mentorica, odlična sogovornica, ljubiteljica dobrih knjig, žena, mamica in babica … Človek, ki si je noč pred vzponom zastavljal nešteto vprašanj: »Imam dovolj kisika s sabo?, Koliko hrane naj vzamem s seboj, ali sploh kaj?, Kako naj se oblečem?, Sem dovolj dobra, da mi bo uspelo? …«
Klikni na zgornjo sliko, da izveš več.
Marija in Andrej Štremfelj sta začela plezati v 70. letih prejšnjega stoletja in v letih svoje alpinistične kariere dosegla vsak posebej in skupaj številne markantne uspehe. Marija je bila prva in še vedno edina Slovenka na vrhu najvišje gore sveta ter 13. ženska na svetu.
PRVI ZAKONSKI PAR NA STREHI SVETA, 7. 10. 1990
Andrej in Marija Štremfelj sta zakonski par, ki se je s svojim vzponom na streho sveta zapisal v Guinessevo knjigo rekordov. Ta njun presežek je prva opazila himalajska kronistka Elizabeth Hawley, ki sta jo zakonca obiskala po vzponu. Takrat je po temeljitem izpraševanju ugotovila: »Vidva sta bila prva.« Samo pol ure za njima je prišel na vrh še angleško-ruski par.
Šlo je za zamejsko odpravo Alpe–Adria iz Trsta na Everest, v kateri naj bi bili poleg Slovencev še zamejski Slovenci, Italijani, Avstrijci in koroški Slovenci. Na koncu so bili trije italijanski alpinisti, štirje zamejski Slovenci, trije Slovenci in šerpe. Za vodjo odprave je bil določen Tomaž Jamnik iz Kranja. Andrej se spominja: »Ne vem, ali je on ali kdo drug predlagal, da me povabijo zraven, ker bi jim bil s svojimi izkušnjami lahko v pomoč. No, ko so me povabili, sem najprej okleval, ker bi se vzpenjali po lažji smeri in sploh nisem bil preveč motiviran, nato pa se mi je med razmislekom porodila ideja, da bi šla Marija lahko z menoj.«
Več o vzponu in njuni življenjski poti na povezavi.
Pripravil sem ti več pogovorov z našima junakoma. Mislim, da si ju že dobro spoznal. Zato te vabim, da sestaviš strip o njunem življenju. Za navdih sem ti pripravil sliko, ki smo jo na eni od naših delavnic narisali skupaj z ilustratorjem Petrom Mitrevskim.
Več o drugih dosežkih naših alpinistov pa si lahko prebereš na naši razstavi 10 sidrišč slovenskega alpinizma, ki je dostopna na povezavi.
Video delavnice si lahko ogledaš na povezavi.
