ZAKODIRANO PLANINSTVO, 8. NALOGA

 

Si pripravljen na 8. nalogo?

Ko stopiš v naš muzej, te pozdravijo zvoki planinske pesmi. Katere?

Pesem je povezana s postavitvijo Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in župnikom Jakobom Aljažem. Vendar ni avtor besedila Aljaž, pač pa je bil to njegov stanovski kolega, ki se je ob objavi podpisal Slavin. Melodija pesmi je navdih za več glasbenih priredb, ki so se zapisale v ušesa Slovencev.

Ime ali priimek, ki ga uporabijo avtorji, pesniki ali pisatelji, da skrijejo svoje pravo ime, imenujemo psevdonim. Slavin je bil Matija Zemljič. Pesem, ki jo je spisal in jo slišimo ob vstopu v muzej, poslušamo planinci že več kot sto let.

Za uglasbitev pesmi je poskrbel Jakob Aljaž, potem ko je besedilo našel v dijaškem listu Zora. Pisatelj Ivan Sivec pa je – z »literarno svobodo« – v knjigi Triglavski kralj še posebej zanimivo popisal nastanek Aljaževe najbolj znane pesmi.

Če želiš, lahko prebereš priloženi odlomek ali kar celo knjigo, ki si jo lahko izposodiš v knjižnici.

»Ker sem ob večerih rad hodil na sprehod od cerkve do župnišča,… sem to pot premeril tudi nekega majskega dne. Stal sem tam nad Mojstrano, opazoval prelepe planine naokrog in se s posebnim zanimanjem oziral proti najvišjemu vrhu. Naenkrat mi je v glavi kar sama zapela melodija za prvi dve kitici. Vse besede sem znal že na pamet. Do tistega trenutka jih še nisem znal uglasbiti, čeprav se jih nisem naučil na pamet po naključju, ampak je šlo za globlje dejanje. Kar sama pa se je melodija potegnila naprej:

»V poletni vročini v strme gore,

da tam si v samoti počije srce.«

Pohitel sem domov. Te prelepe melodije pač ne smem izgubiti iz glave! Tako prijetno se je ulivala z besedami, da se mi je zdelo, kot da sta ulita iz enega kosa tako besedilo kot melodija.

Sedel sem za harmonij, nekoliko popravil zadnji dve noti, drugače pa je bilo vse na mestu.

Stopil sem ven, v vrtno uto, ter pesem na ves glas prvič zapel… Brez samovšečnosti lahko rečem, da mi nobena pesem niti prej niti pozneje ni tako uspela kot prav ta… Zdi se mi tudi, da mi je melodijo prišepnil Bog zato, da ne bi nesrečen hodil tja gor k našemu očaku…«

(Ivan Sivec, Triglavski kralj, Družina 2001, Ljubljana, str. 102)

OJ, TRIGLAV, MOJ DOM

Prva kitica pesmi je slovenska planinska himna, ki se prepeva na različnih prireditvah in ob planinskih slovesnostih. Besedilo pesmi je napisal Matija Zemljič. Navdih je dobil v nemški domoljubni pesmi »O Schwarzwald, o Heimat«. Prvič je bilo objavljeno leta 1894 v rokopisnem bogoslovnem glasilu Lipica v Mariboru. Avtor se je podpisal s psevdonimom Slavin in njegovo pravo ime dolgo ni bilo znano. Naslednje leto je izšlo v dijaškem listu Zora, v katerem ga je verjetno našel dovški župnik Jakob Aljaž. Pesem so leta 1895 pri odprtju Aljaževega stolpa zapeli Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir.

Najpomembnejše Aljaževo delo za slovensko glasbo je Slovenska pesmarica, ki je izšla v dveh delih, leta 1896 in 1900. V njej je zbral najbolj znane zborovske skladbe slovenskih skladateljev ter z njo spodbudil nastajanje pevskih zborov na podeželju in širjenje slovenske umetne pesmi med ljudstvom. V drugem delu je bila tudi pesem Oj, Triglav, moj dom.

Matija Zemljič je bil duhovnik, pesnik in prevajalec, ki je bil rojen 25. januarja 1873 v bližini Gornje Radgone. Večino svojega življenja je preživel kot župnik pri Svetem Tomažu pri Ormožu. Umrl je leta 1934.

Če bi rad izvedel še kakšno zgodbo, povezano s Triglavom, lahko prebereš tudi slikanico Triglav in Jakob Aljaž, ki jo je leta 2017 napisal zgodovinar Peter Mikša. Če pa želiš slišati, kako zveni planinska himna v našem muzeju, pa te vabim, da nas obiščeš. Vrata imamo zate in tvojo družino odprta vsak dan med 9. in 17. uro.

Vabim te, da se postaviš v vlogo pesnika in napišeš pesmico o gorah, Triglavu … in mi jo pošlješ na info@planinskimuzej.si.

Lahko pa prisluhneš tudi moji pesmi spodaj.