Tako kot so pomembni dokumenti, ki jih hranimo v arhivu muzeja, posebno skrb posvečamo dokumentu, ki še nastaja – knjigi vtisov Slovenskega planinskega muzeja. Posebna skrb gre predvsem dobremu počutju obiskovalcev muzeja za katere se trudimo in si želimo, da bi našo hišo zapustili zadovoljni, z novimi znanji in polni pozitivnih vtisov. Mnogi svoje vtise delijo z nami v naši vpisni knjigi, katero vestno pregledujemo, saj nam vaše pohvale in pripombe dajejo zagon in smernice za nadaljnje delo.
Seveda si ne delamo utvar, da bodo pohvale kar deževale in vsaka kritika je podlaga za razmislek in izboljšave. Če je le konstruktivna. Priznati pa moramo, da je prijetneje prebirati pohvale, saj je vsak zadovoljen obiskovalec potrditev, da delamo dobro in smo na pravi poti.
Radi se nasmejemo otroškim in mladostniškim zapisom, da je muzej »kul«, »ful dober« in »carski«. Ti iskreni in neposredni zapisi nas navdajajo s ponosom, saj vsi vemo, da muzeji najtežje ugajamo ravno mladini. Nekateri vpisi nas ne navdihujejo le zaradi vsebine, so prava pravcata umetniška dela. Lepo je prebirati vtise tujih obiskovalcev, ki jih navdušujejo lepote Slovenije, naša dediščina in mi, ki tukaj živimo. Če so le zapisi v jezikih, ki jih razumemo. Naša knjiga vtisov namreč postaja prava pravcata zbirka različnih govoric, celo takih, ki jih razumejo in govorijo le še redki (na fotografiji je primer zapisa v baskovskem jeziku, ki ga govori le še tri četrtine milijona govorcev). Sploh pa vsi zapisi niso v latinici. V cirilici med drugim prejemamo »šarplaninske pozdrave«. Pa zapis v azijskih pismenkah, ki ga ne znamo niti točno locirati, kaj šele prebrati.
Vabljeni k nam po nove vtise. Potrudili se bomo, da bodo pozitivni. In ne pozabite nam jih zaupati, tako lepe, kot tiste malo slabše. Naša vpisna knjiga čaka, da jih shrani za večno.
Špela Smolej Milat, muzejska informatorka
