ZMAJ V LOGARSKI DOLINI, 18. 12. 2020
Tam kjer je danes Logarska dolina je bilo v davnih dneh jezero. V tem jezeru je v podvodnem gradu živel strahovit zmaj, ki je bil tak požeruh, da so mu morali tamkajšnji prebivalci vsak dan na jezerski breg pripeljati deklico, ki jo je požrl. Pojedel je že toliko deklic, da v dolini nobene več ni bilo, razen grajske hčere iz gradu pod Raduho. Graščak svoje hčere ni hotel dati zmaju. Po vsej deželi je razglasil, da tistemu, ki bo ubil zmaja, da grad in hčer za ženo.
Prvi je šel nad zmaja grajski hlapec, mlad in pogumen fant. Graščak mu je dal oster meč in mu naročil naj zmaju z njim odseka srednjo glavo. Hlapec je odšel na jezerski breg in ko se je prikazal zmaj je slabo meril in mu odsekal eno stransko glavo. Zmaj je močno zarjul od bolečine, odprl gobec srednje glave in ga požrl še preden mu je uspelo uiti.
Drugi dan se je ojunačil mlad drvar, pogumen in močan, da mu ni bilo enakega v dolini. Graščak mu je dal oster meč in mu velel naj zmaju odseka srednjo glavo. Drvar je šel na jezerski breg in tam čakal in čakal, da se je prikazal zmaj. Zamahnil je z mečem in mu odsekal še drugo stransko glavo. Zmaj je strahovito zarjul. Drvar se je ustrašil, ko je videl, da ni posekal srednje glave, in jo brž ucvrl v beg. Pritekel je v grad pod Raduho in rekel graščaku:« Zmaju sem odsekal glavo. Zdaj mi dajte grad in hčerko kakor ste obljubili!« Grajska hči pa mu je prinesla ogledalo in rekla: «Kar poglej se, kakšen si!«. Drvar se je pogledal in videl, da je od strahu popolnoma osivel. Takega grajska hči ni marala. Graščak pa je tudi izvedel, da zmaj še zmeraj rjove v jezeru in je osivelega drvarja nagnal rekoč: »Naročil sem ti, da zmaju posekaj srednjo glavo, ti pa si mu odsekal stransko. Nisi se držal najine pogodbe, zato izgini z gradu!«
Tretji je poskusil mlad pastir, ki mu je kralj prav tako ponujal meč. Pastir se je zahvalil zanj češ, da bo opravil brez tega. Odšel je v grajsko pristavo in zaklal največjega vola, mu iztrebil vse drobovje in ga napolnil z živim apnom, potlej pa volovsko kožo zašil. To vabo je pripeljal k jezeru in jo pustil na bregu ter čakal na zmaja. Lačni zmaj, ki že tri dni ni nič jedel, je planil na ogromnega vola ter ga požrl z živim apnom, kostmi in kožo vred. Živo apno pa ga je v želodcu močno peklo. Da bi pogasil pekočo bolečino, ker ga je apno v želodcu tako žgalo ko živ ogenj, je pil in pil, dokler ni vsega jezera popil, a vendar je poginil. Prebrisani pastir ga je zagrebel v zemljo in se vrnil v grad po hčer.
(vir: Cerar Drašler Irena: Pravljične poti Slovenije, Sidarta, 2004, str. 230)
– Povejte pravljico o zmaju, ki je morda živel v vaši bližini.
– Pogovor o planinski malici (čokolada in bomboni da ali ne; je planinska koča restavracija? Kaj so jedi na žlico; kdaj malicamo …)
Pomoč: Rotovnik Bojan, Stojan Burnik, Tone Golnar, Franc Kadiš, Franjo Krpač, Peter Pehani, Borut Peršolja, Planinska šola (učbenik), PZS, 2005, Prehrana v gora (Bine Mlač), str. 55
– Pogovor o bontonu v muzeju, v gorah (na planinskih poteh in v planinskih kočah), doma …
– Pogovor o arheoloških najdiščih v bližini ( hribi in gore kot prizorišča kjer so našli sledi prvih ljudi (praljudje in njihovo življenje):
– Kako nastanejo doline, gore in hribi (poimenujte posamezne geografske elemente v pokrajini, peskovnik – oblikujte gore v pesku in polijte vodo, opazujte; pojdite na hrib od koder se vidi pokrajina – oblikujte jo iz plastelina; doma v revijah ali koledarjih ali na spletu poiščite slike za posamezne oblike pokrajine: hrib, gora, gorovje, slap, dolina, reka, potok, ledenik, grič,…. In jih nalepite v okenca na delovnem listu (predloga na koncu gradiva). Omenjene oblike se lahko izreže tudi iz kolaž papirja in naredi mini plakat, sestavljanko,… – smo arhitekti, pomočniki Narave)
– Oponašajte kruljenje lačnega zmaja
– Iz učencev sestavite skupinsko skulpturo/kip večglavega zmaja, ki premika svoje glave in se fotografirajte
– Delavnica: skuhajte žgance ali polento, naredite kislo mleko:
– Voden ogled muzeja prilagojen starostni skupini (igrica Pravljična gora)
– Gorska pravljica (Ledenec)
– Predmet pripoveduje
– Delavnica planinska koča
Na planincah luštno biti,
tam je dosti mleka piti.
Pastir’c pa prav’: Juhej! Juhej! (Juh!)
Na planincah luštno je.
Na planincah sonce sije,
ko dolince še megla krije.
Pastir’c . . .
Pastirica krav’ce pase,
ona ima svoje špase.
Pastir’c . . .
Pastirica žgance kuha,
notri pade ena muha.
Pastir’c pa prav’: fej! fej! fej! fej!
Take žgance sama jej !
Slikarska delavnica predstavljena v oddaji: zmaj (različne tehnike)