planinski muzej
Poletni čas od 1. 6. – 15. 9.
(vsak dan)
9.00 -19.00

Zimski čas 15. 9. - 31. 5.
(vsak dan)
9.00 - 17.00

Zaprto:1. 11., 30.12. in 31. 12.

Izven urnika odprto za najavljene skupine.
muzej planinstva
Bi bili radi obveščeni o novicah na naši sceni? Naročite se … »


Slovenski planinski muzej

Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana
T: +386 (0)8 380 67 30
info@planinskimuzej.si

plezanje

gorništvo
Novinarska konferenca: Ob začetku gradnje Slovenskega planinskega muzeja, Dovje 22. avgust 2007


novinarska konferenca.pdf (1.4mb)

Projekt: Slovenski planinski muzej


1960-1975
Organizirano zbiranje planinskega zgodovinskega gradiva v zgornjesavskih planinskih društvih, še posebej v PD Dovje-Mojstrana.
1975-1980 Prirejanje razstav s planinsko tematiko po Sloveniji.
1982–1984 Urejanje prostorov na Triglavski 50 v Mojstrani.
  1984 Odprtje Triglavske muzejske zbirke.
  1988 Sklep UO PZS o bodočem Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
  1996 Podpisano pismo o nameri o sodelovanju pri postavitvi muzeja med partnerji v projektu.
2000 Usklajena osnovna programska zasnova muzeja.
2002 Odkupljeno zemljišče v velikosti 3359 m²; izbrana idejna rešitev arhitekturne zasnove in izvedba promocijskih aktivnosti v okviru MDO planinskih društev v Sloveniji.
2004 Izvedena študija izvedljivosti projekta in sprejeta odločitev o fazni izgradnji.
2005 Izdelan investicijski elaborat in projekt prijavljen na razpis MŠŠ – neuspešno.
2006 Pridobljeno gradbeno dovoljenje in izvedena prijava na razpis EEA Grants- neuspešno.
2007 Sprejet sklep Sveta gorenjskih županov o uvrstitvi projekta med prednostne in projekt prijavljen na razpis MLS.

Dosedaj so partnerji v projekt vložili 140.000 evrov (zemljišče, dokumentacija in prijava na razpise). V navedeno vsoto ni všteto prostovoljno delo vodje projekta v obdobju 1997-2007 ( 8500 ur dela in 50.000 prevoženih km).


Cilji investicije




Vrednost investicije in finančna konstrukcija



Predvidena vrednost investicije, to je izgradnja 1. faze skupaj s opremo je 2,4 mio evrov. Predvidoma naj bi projekt financirali iz EU strukturnih skladov za regionalni razvoj (1,2 mio eurov); 0,5 mio eurov naj bi prispevalo Ministrstvo za kulturo RS; preostanek pa naj bi zagotovili partnerji v projektu in Fundacija Avgust Delavec.


Fundacija Avgust Delavec



V mesecu septembru bomo ustanovili Fundacijo Avgust Delavec, ki se bo ukvarjala izključno s pridobivanjem muzejskega gradiva in materialnih sredstev za realizacijo celotnega projekta.

Predviden terminski plan realizacije projekta - I. faza


Terminski načrt izgradnje je pogojen s pridobitvijo sredstev s strani Ministrstva za lokalno samoupravo, vendar ocenjujemo, da bi bil lahko projekt zaključen v začetku leta 2009.

Partnerji pri izvedbi projekta


Slovenski planinski muzej je projekt večih enakovrednih partnerjev in samo dejavna udeležba vseh partnerjev v projektu bo omogočila uspešno izgradnjo in kasnejše upravljanje muzeja. Ker je objekt nacionalnega pomena pričakujemo, da se bo v času gradnje iin tudi pri upravljanju aktivno vključila Slovenija kot celota.

Dediščina naroda planincev in gornikov naj se ohrani


Organizirana slovenska planinska pot nas je od leta 1893 v mednarodni planinsko - alpinistični primerjalnosti pripeljala v sam svetovni vrh. Na osnovi statističnih podatkov veljamo za svetovno planinsko velesilo z največjim številom registriranega planinskega članstva na število prebivalstva.

Planinski muzeji v alpskih deželah so pomembne ustanove za utrjevanje zgodovinskega spomina, ozaveščenosti in narodove identitete. To je tudi naš dolg do znamenite in bogate planinske dediščine. Poskreti moramo za varno hrambo že zbranih eksponatov, pomembnih arhivov in preprečili prehajanje v muzejske centre izven Slovenije.

Povrnimo Mojstrani turistični ugled


V Mojstrani je že dolgo prisotna želja, da se obstoječa Triglavska muzejska zbirka, ki je v lasti občine Kranjska Gora in v upravljanju Gornjesavskega muzeja Jesenice, nadgradi in preoblikuje v muzej nacionalnega pomena. Seveda so s tem povezana tudi pričakovanja, da bo Slovenski planinski muzej pomembno vplival na ponovni razvoj in vzpon turizma v Mojstrani in na Dovjem. V občini Kranjska Gora se zavedamo, da brez izgradnje prenočitvenih in gostinskih zmogljivosti do preporoda turizma ne bo prišlo, pa vendar bo muzej v kraj privabil nove obiskovalce.

tiskovna_prkatr1.jpg tiskovna_prkatr2.jpg tiskovna_prkatr3.jpg tiskovna_prkatr4.jpg
tiskovna_prkatr5.jpg tiskovna_prkatr6.jpg    


Stoletna želja se izpolnjuje


Želja po planinskem muzeju se je s pobudo po zbiranju planinske opreme pričela že v letu 1900. Druga pobuda Slovenskega planinskega društva o planinskem muzeju se je porodila leta 1932 ob organizaciji planinske razstave na ljubljanskem velesejmu. Po letu 1950 je bilo izvedenih, kar nekaj planinskih razstav, ob katerih so vedno oživljale želje po stalni planinski muzejski zbirki. V okviru PD Mojstrana je leta 1984 zaživela Triglavska planinska zbirka, ki je prvi zametek planinskega muzeja.

Zbirko je pripravil Gorenjski muzej v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, Planinskim društvom Dovje-Mojstrana in drugimi. Od leta 2003 deluje Gornjesavski muzej Jesenice kot občinski javni zavod na območju občin ustanoviteljic Kranjska Gora in Jesenice za področje zgodovine planinstva in železarstva. Danes v njeni bližini, ob vstopu v Triglavski narodni park in dolino Vrat, ki se končuje z mogočno steno Triglava, gradimo Slovenski planinski muzej.

Položitev temeljnega kamna Slovenskega planinskega muzeja


Dosežek, ki ni pomemben le za planince in gornike, temveč za ves slovenski narod, bomo počastili v petek, 24. avgusta 2007, ob 17. uri na zemljišču ob stavbi Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani, na Triglavski cesti 50.

Temeljni kamen za bodoči Slovenskegi planinski muzej bo položil predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. Ob tej priložnosti bomo odkrili tudi doprsni kip Avgusta Delavca, soustanovitelja Triglavske muzejske zbirke in idejnega očeta planinskega muzeja v Mojstrani.

temeljni_kamen1.jpg temeljni_kamen2.jpg temeljni_kamen3.jpg temeljni_kamen4.jpg
temeljni_kamen5.jpg temeljni_kamen6.jpg temeljni_kamen7.jpg temeljni_kamen8.jpg


Znak in logotip Slovenskega planinskega muzeja


Slovenci smo edini alpski narod, ki svojo narodno zavest istovetimo z gorami. Tam smo se postavljali po robu tujcem, izražali svoje domoljubje, branili slovenstvo in na vrhovih razvijali slovensko zastavo. Seveda izstopa naš nacionalni simbol Triglav, kjer je Jakob Aljaž postavil svoj stolp s slovenskim napisom.

V znaku Slovenskega planinskega muzeja smo upodobili Aljažev stolp. Ta s svojo simboliko daje blagovni znamki nacionalno razsežnost, asociira na planinstvo in narodov ponos. Tipografija in barva črk v barvi starega zlata dajeta znaku patino in s tem postavljata temelje za historično vrednost blagovne znamke. Poslanstvo Slovenskega planinskega muzeja smo pospremili s sloganom: Naveza za vrhove prihodnosti.

Vsebinska zasnova Slovenskega planinskega muzeja


Predlog vsebine za prvo fazo postavitve stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani sta pripravila kustodinja Elizabeta Gradnik iz Gornjesavskega muzeja Jesenice in Jože Mihelič, vodja službe za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo v TNP.

Projektni svet Slovenskega planinskega muzeja je v začetku maja imenoval ožjo strokovno skupino za pripravo vsebinske zasnove v sestavi:
Janez Bizjak, usklajevalec vsebin Triglavskega narodnega parka, nekdanji direktor TNP,
Aleš Arih, predstavnik Planinske zveze Slovenije, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj,
Irena Lačen Benedičič, predstavnica Gornjesavskega muzeja Jesenice, direktorica GMJ.

Poslanstvo Slovenskega planinskega muzeja


V muzeju bomo ohranjali slovensko planinsko dediščino, predstavljali vzgojno naravovarstvene vsebine naših planin, evidentirali, preučevali ter promovirali doma in po svetu. Dejavnost bomo dopolnjevali s prireditvami, predavanji, občasnimi razstavami, videoprojekcijami, izobraževalnimi delavnicami, predstavitvami najnovejših domačih in tujih planinskih in gorniških dosežkov. Organizirali bomo tudi strokovne izlete na najzanimivejše točke širšega alpskega okolja. Obiskovalcem bomo posredovali napotke o varnem gibanju in naravovarstvenem obnašanju v gorah ter sveže turistične informacije o možnosti izletov, vzponov in prenočitev.

Muzejska pripoved


Predstavili bomo razvojni lok slovenske planinske, gorniške, alpinistične in gorskoreševalne zgodovine, prepletene z naravovarstvenimi in izobraževalnimi vsebinami. Zbrane predmete, dogodke, pojave in pripovedi ljudi bomo predstavili s sodobnimi avdiovizuelnimi pripomočki in najnovejšo informacijsko tehnologijo.

Na osnovi zbranega gradiva v Gornjesavskem muzeju Jesenice, Triglavskem narodnem parku, dokumentacije Projektnega sveta Slovenskega planinskega muzeja ter Planinske zveze Slovenije smo imenovani oblikovali vsebinski scenarij Slovenskega planinskega muzeja.

Triglav – gora, mit, simbol, legenda
Triglavski ledenik, gorska botanika, Triglavska severna stena, varstvo gorskega sveta.

Prvi stiki človeka z gorami, mitologija
Prvotno dojemanje gorskega sveta s poudarkom na mitologiji in bajeslovju. Zgodovinski prikaz posegov človeka v gorski svet.

Prvi obiskovalci in raziskovalci slovenskih Alp
Raziskovalci, prvopristopniki in druga imena iz pionirskega časa organiziranega gorništva na Slovenskem.

Slovenci prvi v tujih gorah
Od Valentina Staniča prvi na Watzmanu do slovenskih odprav, ki so prve osvojile vrhove tujih gora.
 
Tuji svetovljani v slovenskih gorah
Hacquet, Scopoli, Baumbach, Kugy so le nekateri od svetovljanov, ki so opisovali lepote in posebnosti slovenskih gora.
 
Nastajanje in spreminjanje gorskega sveta
Predstavitev podzemnega sveta, nastanek slovenskih gora ,potresi, plazovi,  vodno bogastvo.

Gorski vodniki
Zanimiv razvoj gorskega vodništva, ki je začetek današnjega turizma v gorah.

Gorske nesreče in Gorska reševalna služba
Razvoj gorske reševalne službe s prikazom njenega delovanja in razvoja  opreme.

Geografska in geomorfološka predstavitev slovenskega gorskega in planinskega sveta.

Kartografija z zemljevidi, relief Slovenije z označenimi vrhovi, kraji, vrisanimi potmi, kočami ter značilne kamnine naših gora, od najstarejših do najmlajših.

Odkrivanje gora in planinske zgodovine
Množičnost in priljubljenost gorništva med Slovenci, delo Planinske zveze Slovenije, planinske koče, nadelane poti, delo z mladino, pomen gorskega sveta.

Slovenski alpinizem doma in na tujem
Navdihujoči začetki alpinističnih prizadevanj in uspehov v naših stenah ter povojne odprave v tuja gorstva, osvajanje najvišjih vrhov in najzahtevnejših sten ter nekateri ekstremni dosežki.

Slovenske gore v besedi, podobi in zvoku
Zakladnica kulturnih in umetniških dejavnosti, ki navezujejo na planinsko tematiko: leposlovje, slikarstvo, kiparstvo, fotografija, glasba, film in izdajateljska dejavnost.

Triglavski narodni park in varstvo narave

Nastal je z željo po ohranjanju narave, njene prvobitnosti in posebnosti, zato naj edini narodni park v Sloveniji kaže svoj vsenarodni značaj tudi v muzeju. Zametki o nastanku parka segajo že v leto 1906, z Zakonom o Triglavskem narodnem parku se varovanje narave začne prenašati v vsakdanje življenje, postaja nuja, način življenja. V zgodovini se ves čas odraža tesna povezanost z gorništvom v Sloveniji.

Svež vir informacij za planince


Triglavski narodni park je v svoji strategiji Mreže informacijskih mest v Triglavskem narodnem parku predvidel, da bo v Slovenskem planinskem muzeju tudi informacijska postaja.

Multimedijske predstavitve o Triglavskem narodnem parku (TNP):



slika_ustanova_avgusta.jpgOdkritje spominskega obeležja Avgustu Delavcu –Gustlnu
Zakaj Ustanova Avgusta Delavca?

Ob položitvi temeljnega kamna, ki bo simbolično zaznamoval pričetek gradnje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, se bodo Občina Kranjska Gora, Planinska zveza Slovenije in PD Dovje-Mojstrana, spomnili prvega dobitnika Zlatega grba Občine Kranjska Gora, častnega člana PZS in častnega predsednika PD Dovje-Mojstrana, predvsem pa pionirja na področju planinske muzejske dejavnosti –Avgusta Delavca. Župan Občine Kranjska Gora Jure Žerjav in predsednik PZS Franc Ekar, bosta ob tej priliki odkrila doprsno spominsko obeležje, ki ga je
izdelal slikar in kipar, dolgoletni udeleženec slikarskih kolonij v Vratih Evgen Guštin.

Avgust Delavec je bil rojen leta 1918 na Dovjem, v vasi pod našimi najvišjimi vrhovi, ki jim je Jakob Aljaž s svojim narodno-zavestnim planinskim delovanjem vtisnil neizbrisen slovenski pečat. Verjetno je malo planinskih društev v okviru Slovenske planinske organizacije, katerih dejavnost in razvoj je tako tesno povezana s posameznikom , kot je to v primeru dela Avgusta Delavca v PD Dovje-Mojstrana.

Član PD je postal v letu 1946 ter v njem opravljal pomembne funkcije vse do svoje smrti v letu 2005. Bil je med ustanovitelji postaje Gorske reševalne službe in alpinističnega odseka pri PD Dovje-Mojstrana ter eden izmed najbolj aktivnih članov PD Dovje-Mojstrana na področju gorskega reševanja, alpinizma, markacijske in organizacijske dejavnosti.

Aktivno je deloval na področju alpinistične dejavnosti , saj je opravil preko 300 plezalnih vzponov v domačih in tujih gorah. Kot gorski vodnik je bil aktiven od leta 1958 pa vse do smrti. Kot član upravnega odbora društva se je že v letu 1947 vključil v gospodarsko dejavnost društva,tako da je aktivno deloval pri oskrbi planinskih postojank –Staničeve koče, Aljaževega doma in pri obnovi le-teh , kakor tudi pri obnovi bivakov pod Luknjo in zimske sobe .

V letih 1962 - 1974 je bil predsednik društva. V tem obdobju je v Mojstrani zrasel uspešen rod alpinistov, ki je sodeloval pri osvajanju vrhov v tujih gorstvih in tvoril pomembne člene prvih takrat še jugoslovanskih himalajskih odprav. Postaja GRS je prerasla v eno izmed strokovno in operativno najbolje usposobljenih postaj v Sloveniji. Avgust Delavec pa je s svojim predanim delom koordinatorja in organizatorja pripomogel k temu, da je bilo društvo po številu članstva prvo v kraju, po svojih aktivnostih pa je močno presegalo občinske okvire.

Ob vseh aktivnostih, pa je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pričel s sistematičnim zbiranjem in urejanjem planinskega zgodovinskega gradiva. Na osnovi zbranega gradiva je v letu 1975 s sodelavci organiziral razstave s planinsko tematiko v domačem kraju in po Gorenjski. S sodelovanjem članov muzejskega odbora pri društvu je vodil aktivnosti za pridobitev in obnovo prostorov depandanse Hotela Triglav , v katerih je v sodelovanju s Gorenjskim muzejem in Kulturno skupnostjo Jesenice , v letu 1984 nastala Triglavska muzejska zbirka, ki je predstavljala osnovo, da smo se slovenski planinci s podporo širše javnosti odločili, da na osnovi zbranega gradiva to zbirko razširimo v muzej slovenskega planinstva.

S postavitvijo spominskega obeležja Gustlnu, Občina Kranjska Gora, slovenski planinci in gorniki, PD Dovje-Mojstrana, pa tudi krajani KS Dovje-Mojstrana, izkazujemo priznanje in trajno spoštovanje njegovemu delu in prispevku, ki ga je dal ohranjanju planinske tradicije in kulturne dediščine slovenskega planinstva. 

Arhtekturna zasnova Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani


Situacija
Nov objekt Slovenskega planinskega muzeja bo stal ob cesti Mojstrana-Vrata, v neposredni bližini objekta v katerem je zbran večji del dokumentarnega gradiva nove muzejske zbirke.

Urbanistična zasnova
Objekt se bo predvidoma gradil v dveh fazah pri čemer, bo že prva faza predstavljala oblikovno in funkcionalno zaključeno celoto. Objekt v končni podobi sledi urbani morfologiji okolja, ki je razvita v smeri JV-SZ in JZ-SV. Razstavni prostori so orientirani proti zelenemu atriju oblikovanemu kot visokogorska planjava posuta s skalovjem in spomenikom padlim slovenskim alpinistom v tujih gorstvih. Dostop in dovoz je iz SZ, na JV strani pa prostor omejuje potok Bistrica.

Arhitekturno oblikovanje
Arhitekturno oblikovanje je zasnovano tako, da skuša upoštevati podane lokacijske pogoje ter objekt zasnovati namenu, času in prostoru ustrezno.

Hiša – skala
Objekt je v vseh smereh oblikovan skalna gmota, ki skuša slediti kompozicijskim izhodiščem ožjega in širšega naravnega okolja. V ta namen sta streha in zunanja stena identično oblikovani ter oblečeni v sivo pločevino. Odprtine v obodnem plašču omogočajo obiskovalcu kvalitetne vedutne poglede, v večernih urah pa vabijo mimoidoče, da objekt obiščejo.

Hiša – stan
Fasadni raster povzema arhitekturno tipiko visokogorskih planšarskih zavetišč – stanov, ki imajo dinamično strukturirano streho (zaplate pločevine iz I. svetovne vojne)  fasado kot preplet ritmično postavljenih letev ter aritmično postavljenih desk. V tem smislu objekt na avtohton arhitekturni element našega visokogorja.

Hiša – tech
Fasada in notranjost muzeja sta oblikovani v visoki tehnologiji upoštevaje najsodobnejše trende muzealskih zasnov in postavitev, pri čemer je upoštevana tudi najnovejša avdiovizualna in informacijska tehnologija. Muzejska zbirka je zasnovana tematsko smiselno in privlačno.
Posebej sta izpostavljena oba pola planinstva in alpinizma t.j. množičnost, socialno-zdravstveni in vzgojni vidik na eni strani in svetovni, tekmovalni dosežki, ki so ime Slovenije ponesli v svet, na drugi strani.

Konceptu uprave Triglavskega narodnega parka ustrezno je predstavljen tudi ta del zanimivega gradiva ter predstavlja povabilo za obisk naših gora.

Projektna skupina:
Urbanizem in arhitektura – avtorji:
izr.prof.dr. Boris Leskovec, u.d.i.a. - odg. projektant arhitekture
Alja Vehovec, u.d.i.a.
Rok Kajtna, abs.arh.

1. Gore me klicejo


















2. Sem član planinske organizacije


















3. Izbiram cilj in pot


















4. Pripravljam se na pot


















5. V gore grem z vodnikom


















6. Hodim po gorskem svetu in ga spoznavam


















7. Če se zgodi nesreča


















8. Ustavil sem se v planinski koči


















9. Kot alpinist obiskujem domace in tuje stene in vrhove


















10. Prispel sem na vrh


















11. Gore puscajo sledi


















Slovenski planinski muzej 2010 - 2016


















Donatorji - noga strani


Thebeginningandtheconstructionprocess


















Gallery Exhibition Geologicstructure


















Gallery Exhibition Diversity


















Gallery Exhibition firstvisitors














Gallery Exhibition Floraandfauna


















Gallery Exhibition History


















Gallery Exhibition The Slovenes


















Gallery Exhibition Foreign


















Gallery Exhibition Organization


















Gallery Exhibition Protection










Gallery Exhibition Dangersinthemountains










Gallery Exhibition MountainRescueService


















Gallery Exhibition Triglav


















razstava aleša


















krim














Knafelc










identifikacija














objekt nov














notranjost










odprtje


















novinarska














Galerija - test










MDO Podravja


















Potovanje na konec zime










Bariloche


Zaključek literarnega natečaja


















Srčni možje


Julijske Alpe 360


















POLETNE POČITNIŠKE DEJAVNOSTI


Foto - Ranč Kaja in Grom, Vojnik pri Celju


Obisk Ranča kaja in Grom


Utrinki iz odprtja razstave jaka Čop poet slovenskih gora v Trenti


Nagrajenci literarnega natečaja


















Fotoutrinki planinskih počitniških delavnic 2013


Cene Griljc






Velikani Himalaje














Na krilih poguma














Slovenske gore v objektivu časa














30 dni sanj - v Wales s kolesom










Dežela Šerp














Odprtje občasne razstave Na skrajnem ogranku MDO PD Posočja


















1. MESTO - Pepe, veliki oskrbnik


Dežela Šerp


















5. Dan Alpske konvencije


















Postavitev fotografske razstave


















Odprtje stalne razstave


















Poletne sobotne ustvarjalnice 2013


















Planinska koča



































Poletne ustvarjalnice 2014


















Planinska koča


















Dotakni se narave


















Hribovska južina


















Slikarska kolonija


















Poletne sobotne ustvarjalnice 2. del


















DURMITOR IN PIVA - divja lepota Črne gore


















ZDRAVKO KOTNIK, SLIKAR (1919 – 1991)


















Bajkalski ledni maraton in puhec nad širnimi prostranstvi Sibirije










S kolesom po Avstriji


















Hribovci














PV 120 let


















Pavla Jesih - film


















Predpremiera portretov dr. Nade Praprotnik in Rada Kočevarja










DEVETINPETDESET ODTENKOV SIVOMODRE.


















Patagonija in Ognjena zemlja


















Dobrodelna projekcija filmov


















Foto utrinki s šestega Dneva Alpske konvencije


















Počitniške delavnice 2015


Himalajska zgodba














Gorski maraton treh dolin


















Tolminska - na sončni strani Alp


















ROLAND ARZTMANN: Julijske Alpe - duša gorskega sveta


















Makalu 1975


















Črna gora


















Z motorjem čez Pamir


















Za dva groša fantazije: Nepal po potresu, predavanje Mance Čujež


















Utrinki s sejma Alpe Adria 2016


















Bivak#15 Triglav - Slovenija in njena nacionalna gora


















Marko Prezelj: Duh svetlobe


















Makalu 1975


















Zimske planinske ustvarjalnice 2016


















Ernest Jazbinšek


















60. let Mladinske komisije PZS


















Pomlad pod Triglavom 20. - 28. 5. 2016


















Slovenci v gorskih enotah














Odprava v Hindukuš


















Dobrodošli doma in Gremo na Triglav!


















Odprtje Bivaka II in igrive poti doživetij


















120 let Triglavske koče na Kredarici


















24. Aljaževi dnevi v Slovenskem planinskem muzeju


















Podelitev nagrad v St. Moritzu


















Obisk predsenika Senata Kanade gospoda Geoga J. Fureya v SPM


















5. območna razstava










Planika – zgodbe o karizmatični rastlini


















Klobuk izpod Triglavskega ledenika


















Naši gorski strelci


















Tone Škarja: Obrazi na mojih himalajskih poteh


















Bivak Fanton


















Luca Gibello: Izzivi gradnje v gorah


















Ultramaraton okoli Himalaje


















(Ne)znana Bolgarija


















Zimske počitniške delavnice 2017


















Kmečko življenje v Dolini


















Slovenska paraplezalna reprezentanca














Ledene sanje Klemena Premrla - utrinki


















S kolesom NaTuro


















Mama z jeklenimi prsti, Martina Čufar


















Burdus