planinski muzej
Poletni čas od 1. 6. – 15. 9.
(vsak dan)
9.00 -19.00

Zimski čas 15. 9. - 31. 5.
(vsak dan)
9.00 - 17.00

Zaprto:1. 11., 30.12. in 31. 12.

Izven urnika odprto za najavljene skupine.
muzej planinstva
Bi bili radi obveščeni o novicah na naši sceni? Naročite se … »


Slovenski planinski muzej

Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana
T: +386 (0)8 380 67 30
info@planinskimuzej.si


gorništvo

 

PAVLA JESIH

Scenarij: Andrej Skubic
Režija: Igor Šterk
Dolžina: 50 minut
 

Portret vrhunske alpinistke, podjetnice, filmske poznavalke in samosvoje ženske, še posebej poznane zaradi vzpona po osrednjem triglavskem (danes Čopovem) stebru.

 

Pavla Jesih (1901–1976) je bila vrhunska alpinistka in ena prvih žensk na svetu, ki so se ob boku moškim enakopravno lotevale najzahtevnejših prvenstvenih plezalnih poti. V Julijcih je začrtala vrsto smeri, ki so še danes hud preizkus za marsikaterega plezalca. Po usodnem padcu v steni Mojstrovke leta 1934 je za vrsto let opustila najzahtevnejše plezalske podvige. Ko se je kasneje vrnila v Severno triglavsko steno, je iz nje po hudih preizkušnjah izplezala sama. Portret izjemne, domoljubne in humanistične umetniške podjetnice zajema tudi njeno poslovno predvojno dejavnost, ko je bila lastnica največje verige kinematografov v Sloveniji.

Pavla Jesih je bila ambiciozna, izobražena in podjetna ženska, ki se ni ozirala na družbene pregrade in je znala uveljavljati svoj prav – bodisi ko je pomagala radikalcem, ki so jih vlačili po kaznilnicah predvojne Jugoslavije, bodisi ko je izdatno podpirala OF, ilegalce in begunce, zaradi česar je skoraj bankrotirala. Kmalu po njenem zmagovitem izplezanju iz Stebra so jo obtožili za domnevno sodelovanje z okupatorjem. Razlastili so jo in ji vzeli vse, kar si je s sposobnostjo mukoma priborila. Njen boj z državo ni bil uspešen, saj se je na koncu pogreznila v obup in zaprla pred svetom. Družbo so ji delali le golobi.

Pavla Jesih, vrhunska alpinistka in filmska poznavalka, svobodomiselna in svobodna soustvarjalka industrije sanj, ena prvih žensk, ki so v provincialni Ljubljani nosile hlače in v javnosti kadile cigarete, lastnica najelitnejšega umetniškega kina v Ljubljani, podpornica preganjenih in obubožanih, je nazadnje končala življenje bolna in sama.