planinski muzej
Poletni čas od 1. 6. – 15. 9.
(vsak dan)
9.00 -19.00

Zimski čas 15. 9. - 31. 5.
(vsak dan)
9.00 - 17.00

Zaprto: 1. 5., 1. 11., 31. 12.

Izven urnika odprto za najavljene skupine.
muzej planinstva
Bi bili radi obveščeni o novicah na naši sceni? Naročite se … »


Slovenski planinski muzej

Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana
T: +386 (0)8 380 67 30
info@planinskimuzej.si

plezanje

gorništvo
Naziv operacije: Slovenski planinski muzej v Mojstrani




Izvajanje v okviru operativnega programa: OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov


Razvojna prioriteta: 4. Razvoj regij

Prednostna usmeritev: 4.1. Regionalni razvojni programi

Kratek opis operacije:

Osnovni namen investicije je v Mojstrani, na vhodu v dolino Vrat, v Triglavski narodni park, izgraditi in vzpostaviti večnamenski objekt (kulturne infrastrukture) nacionalnega pomena - Slovenski planinski muzej, ki bo na enem mestu celovito in celostno (interdisciplinarno) predstavljal točko srečanja domačih in tujih planincev, gornikov, turistov z območja destinacije Kranjska Gora, naravovarstvenikov, učencev in domačinov z vsebinami in vrednotami gora, planinstva/ gorništva/alpinizma in naravovarstva ter z njimi povezanimi dejavnostmi. Slovenski planinski muzej bo poleg stalnih in občasnih razstav omogočal oblikovanje programov in dogodkov, ki bodo pozitivno doprinesli k večji atraktivnosti turistične destinacije Kranjska Gora, zaposlovanju in podjetništvu, razvoju vasi Mojstrana in s tem k regionalnemu razvoju Gorenjske, kakor tudi ohranjanju nacionalne identitete,  v smislu izobraževanja, okoljskega osveščanja in historičnega spomina.

Naziv upravičenca: Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1b, 4280 Kranjska Gora
Višina skupnih stroškov operacije:
Višina celotnih stroškov operacije je ocenjena na 3.270.040  EUR.  Za izvedbo projekta je bilo pridobljeno sofinanciranje s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer v višini 1.653.384 EUR. Ostala sredstva v skupni višini 1.216.656 EUR bodo zagotovili Občina Kranjska Gora, Ministrstvo za kulturo in Ustanova Avgusta Delavca.

Datum začetka in konca operacije:
Operacija se je pričela izvajati 1. januarja 2008 (pred tem letom je bila izdelana projektna dokumentacija), zaključena pa naj bi bila najkasneje 30. 9. 2010.

Kontaktni osebi
mag. Rajko Puš, direktor občinske uprave Občine Kranjska Gora
pus@kranjska-gora.si
tel.: 04 5809 800

Mirko Eržen, vodja projekta
Mirko.erzen@planinskimuzej.si
GSM: 041 717 016
 

Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko


Urbanistična zasnova


Objekt bo v končni podobi bo sledil urbani morfologiji okolja. Stavbo bomo gradili v dveh fazah, vendar bo že po prvi oblikovno in funkcionalno zaključena celota – na voljo bo 1600 m2 za razstavne površine, knjižnico, dvorano, prodajalno s spominki in poslovne prostore . Ko bo objekt povsem končan, bo Slovenski planinski muzej pridobil še 800 m2 razstavnih prostorov. Za neposredno muzejsko dejavnost bo namenjenih skupaj 1346 m2.

Slike prerezov


planinski muzej
muzej mojstrana plezanje gorništvo
 planinarjenje  alpinizem  tloris_pritlicje_text.jpg  tloris_mansarde_text.jpg
Arhitekturna zasnova: dr. Boris Leskovec, Alja Vehovec in Rok Kajtna.

Arhitekturno oblikovanje


Arhitektura upošteva lokacijske danosti in namen objekta.

Hiša – skala
Stavba je oblikovana kot skalna gmota, ki sledi kompozicijskim izhodiščem ožjega in širšega naravnega okolja. Streha in zunanja stena sta oblikovani enako in pokriti s sivo pločevino. Odprtine v obodnem plašču omogočajo obiskovalcu kvalitetne vedutne poglede, v večernih urah pa vabijo mimoidoče, da objekt obiščejo.

Hiša – stan
Fasadni raster povzema visokogorska planšarska zavetišča – stanove z dinamično strukturirano streho (zaplate pločevine iz I. svetovne vojne), pročelja kot preplet ritmično postavljenih letev in aritmično postavljenih desk ter fasado kot odsev visokogorskih bivakov. V tem smislu objekt nakazuje avtohtone elemente našega visokogorja.

Hiša – tech
Zunanjost in notranjost sta oblikovani v visoki tehnologiji, upoštevaje najsodobnejše trende muzejskih zasnov, pri čemer je upoštevana tudi najnovejša avdiovizualna in informacijska tehnologija.

Arhitekturna zasnova je delo projektne skupine – izr. prof. dr. Borisa Leskovca, u.d.i.a, Alje Vehovec, u.d.i.a,
Roka Kajtna, u.d.i.a