Praznovanje je bilo včasih veliko bolj skromno. Večerja pred božičem je, kot pravi etnolog Janez Bogataj, značilna za modernejši čas. V preteklosti je bila tradicija namreč božično kosilo. Za božič je bilo včasih na jedilniku tisto, kar so pridelali. »Ker je bil december tudi čas kolin, je bilo zmeraj na mizi kakšno meso. Najpogosteje klobase ali prekajeno meso. Vsekakor ni manjkala kakšna pogača oziroma potica, predvsem na Štajerskem pa je bil obvezen tudi sadni kruh,« je povedal Bogataj. Nikakor v preteklosti ni šlo za tako velike pojedine kot danes, ampak je bila hrana predvsem simboličnega pomena. Bogataj pravi, da je imela hrana včasih med prazniki predvsem ritualni pomen, danes pa se je ritual zminimaliziral in je hrana prevzela glavno vlogo. Za kosilo je tako bila značilna klasika, in sicer juha, meso in priloga. »Pomembno je bilo le to, da te jedi niso bile vsakdanje, ampak nekaj, česar v družini ni bilo v izobilju,« je še poudaril Bogataj.
Že od nekdaj velja tudi nenapisano pravilo, da se v času božiča in novega leta uživa predvsem svinjino. Perutnina je značilna v času martinovanja. »Pravilo pravi, da prašič z rilcem rije naprej, kura pa praska s kremplji nazaj. Gre za prispodobo napredka in razvoja v naslednjem letu,« še razlaga poznavalec običajev in poudari, da se tega številni držijo še danes.
Vir: prof. Janez Bogataj
