Slovenski pregovor pravi, da življenje ni potica, kar pomeni, da je mnogokrat treba stisniti zobe in potrpeti; napraviti korak nazaj, da lahko naredimo tri naprej. Slovenska ljudska pesmica pa pravi: “Mat’ putico pečejo, men pa nič ne rečejo …” Najbolj tipična slovenska jed je že dolga stoletja na mizi Slovencev ob praznikih. Potico so nekoč pekli ob porokah, ob žetvi in drugih osebnih praznikih, seveda pa tudi ob največjih slovenskih praznikih, kot sta božič in velika noč. Velikonočna potica ima še posebno mesto zato, ker jo že stoletja nosimo k žegnu (blagoslovu) velikonočnih jedi, ki predstavljajo Kristusovo vstajenje, potica pa Kristusovo krono. Ni naključje, da gospodinje potico pečejo na sto in en način; dr. Janez Bogataj trdi, da je poznamo več kot osemdeset različnih vrst. Najbolj slovenska naj bi bila pehtranova potica, čeprav poznamo tudi mandljevo, makovo in najbolj priljubljeno ‒ orehovo. Potica je lahko v slani ali sladki različici. Med slanimi je gotovo med najbolj priljubljenimi špehovha. O potici, njenem pomenu in različnih receptih so pisali že pred več kot dvesto leti različni nemški pisci, ki so praviloma dosledno zapisali, da gre za kranjsko, torej slovensko jed. Ime najbrž izhaja iz priprave: poviti ‒ povitica. V različnih slovenskih deželah se njeno ime tudi nekoliko spreminja. Potica, povtica, presnec in putica. Menda so se nekoč revni celo zadolževali, da so ob praznikih lahko spekli potico, o njej je pisal v Slavi vojvodine Kranjske že Valvasor, prvič pa je bila omenjena v pisnih virih že v 16. stoletju. Potica je del slovenske kulturne dediščine, zato je prav, da jo ponudimo vsem obiskovalcem prelepe Slovenije.
Potičnico je Župnija Bled odprla leta 2012. Romarski kraj so popestrili s potičnico tudi zato, da ohranjali slovensko tradicijo, katere del je nedvomno tudi potica.
Tam najdete makove, lešnikove, orehove in potratne potice iz čokoladnega in belega testa ter potice z mandljevim nadevom. Včasih so na voljo še potice iz muškatne buče in suhih marelic, pa sladka drobnjakova in pehtranova potica. Med slanimi poticami najdete tudi ocvirkovo, poprovo ali zeljševko. V adventnem in božičnem času je v ospredju tudi angelska potica oziroma bela mandljeva z brusnicami.
Na Blejskem otoku pa opozarjajo, da je peka potice zelo zahtevno delo, saj nevešča gospodinja lahko ob peki naredi tudi kako hudo napako. Ena od njih je prekvašeno testo. Takrat je potico res težko rešiti. Paziti je treba, da sta temperatura testa in nadeva približno enaki in sta enaki tudi debelina testa in nadeva. Potem je uspeh zagotovljen.
Vir: Slovenska turistična organizacija, Turizem Bled, Slovenski planinski muzej
Fotografija: Trgovina Krajček
