Vabljeni na predstavitev monografije Z znanjem do zvezd: Slovenska šola za nepalske gorske vodnike ter pogovor z ustvarjalci.
Ob dogodku bomo predvajali dokumentarni film Poslanstvo, avtorja Matjaža Fistravca, ki je nastal v koprodukciji studia ALP in studia MI.
Muzejski večer bo v petek, 18. marca 2022, ob 18. uri.
Vstopnine ni.
Dogodek bo potekal v skladu s trenutnimi priporočili NIJZ.

Več o monografiji:

Slovensko-angleška monografija iz Planinske založbe Z znanjem do zvezd je posvečena Alešu Kunaverju, vsem vodjem, inštruktorjem, zdravnikom ter podpornikom 40-letnega delovanja slovenske šole za gorske vodnike v Nepalu. O sanjah vizionarja in alpinističnem šolanju domačinov v nepalski Himalaji od ideje do izvedbe v knjigi pričajo slikoviti zapisi Aleša in Dušice Kunaver. Šole za Šerpe se spominja inštruktor na prvem in drugem tečaju Danilo Cedilnik – Den. S Petrom Markičem, vodjem šole v letih 1985-1994, se je pogovarjal Vladimir Habjan, z Bojanom Pollakom, vodjo šole od leta 1995 naprej, ter zdravnikom in inštruktorjem Damijanom Meškom, pa Mojca Volkar Trobevšek. Mednarodno sodelovanje je orisal hrvaški inštruktor Vladimir Mesarić – Dado, utrinke iz šole v Manangu pa inštruktorja Vlado Schlamberger in Darja Jenko. Kako je postal eden prvih nepalskih gorskih vodnikov, je opisal Zimba Zangbu Sherpa, kako je v stopinjah planinskih legend, gorski vodnik in vodja trekinške agencije Namgyal Zangbu Sherpa, da je bil na tečaju tudi nepalski princ, pa zapisal inštruktor Marjan Kregar. Spominu na vizionarja in velikega moža med Šerpami Da Gombu Sherpo se je poklonil Bojan Pollak, spomine na usposabljenje nepalskih gorskih vodnikov je strnil zadnji slovenski alpinistični inštruktor v Manangu Jani Bele. O klicu na pomoč se je razpisala zdravnica Anda Perdan, svoj pogled na šolo v Manangu je podelil vrhunski alpinist in inštruktor Andrej Štremfelj, o ključu za rešitev problema pa razmišljal inštruktor Matjaž Šerkezi. Poslanstvo filma Poslanstvo je obudil režiser Matjaž Fistravec, da je to poslanstvo v bistvu neke vrste ljubezen, pa je v svojem zapisu izpostavil alpinist, publicist, vodja in organizator odprav Tone Škarja. Mozaično knjigo bogatijo številne fotografije iz Mananga, skice in načrti o nastajanju šole, kratka zgodovina slovenskega himalajizma v obdobju Aleša Kunaverja, učni načrt šole za gorske vodnike ter seznam inštruktorjev in zdravnikov v šoli po letih.

“V celotni zgodbi o slovenski šoli za nepalske gorske vodnike, ki jo je začel Aleš Kunaver, je najbolj fascinanten razvoj dogodkov in napredek, ki se je zgodil: leta 1979, ko so slovenski inštruktorji prvič prišli v Manang, so tečajniki prišli na tečaj revno opravljeni, nekateri komaj obuti, nekateri celo bosi. Dobrih štirideset let pozneje so njihovi potomci, ki so se tudi šolali v mananški šoli, opravili vrhunski alpinistični vzpon, prvi zimski vzpon na drugo najvišjo goro na svetu, K2. Dota slovenske šole za gorske vodnike v Nepalu je tako dvojnega značaja – pripomogla je h gospodarskemu razvoju države, saj se je z opolnomočenimi domačini (višinskimi nosači, lastniki trekinških agencij …) lahko razcvetel gorniški turizem, Nepalci pa so se tudi s pomočjo slovenskega znanja razvili v vrhunske alpiniste, ki zdaj stopajo v korak s tujimi narodi, ki že od nekdaj osvajajo njihove vrhove,” izpostavlja urednica Mojca Volkar Trobevšek.