ZAKODIRANO PLANINSTVO, 1. NALOGA

Si pripravljen na 1. nalogo?

Prvi namig je risbica Rdeče milnice, ki je bila narisana na Korenskem sedlu.

To najdišče je veljalo v 30. letih 20. stoletja za prvo znano nahajališče te rastline v Sloveniji.
Kaj misliš, kdo se skriva za to risbico? Ne pozabi, da je pomemben del planinske zgodovine.

Na povezavi pa si lahko ogledaš kako Rdeča milnica izgleda na fotografijah.

Si že ugotovil kdo ali kaj se skriva v našem muzeju?

Če je bilo pretežko naj ti povem, da stoji za to akvarelno risbo nekaj majhnega, suhega in skodranega, ki je bilo zelo dejavno pred 2. svetovno vojno v zahodnih Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah, Karnijskih Alpah in Dolomitih.

Pa srečno pri brskanju!

Za levje srce, ni nujno potrebno levje telo, je nekoč dejal znan slovenski plezalec.

Sedaj si verjetno že ugotovil, da gre za gospo, ki je znala odlično risati in smučati. Presmučala je večino triglavskega pogorja. Izvrstno je govorila angleško, nemško, francosko in italijansko.

Bila je tudi članica Turistovskega kluba Skala. Omenjena je v številnih objavah.

Striček Google je koristen pomočnik. Če si ga prosil za pomoč, prav gotovo veš, da je naša skrivnostnica znana slovenska predvojna plezalka s kar tremi imeni. Njen življenjski podvig je bila leta 1926 preplezana dvestometrska direktna smer v severni steni gore nad Gozdom Martuljkom – Špiku. Preplezala jo je s soplezalcem dr. Stankom Tominškom in ves čas plezala prva v navezi.

Opise svojih vzponov je objavljala v Planinskem vestniku.

MIRA MARKO DEBELAK

Upam, da ste bili uspešni planinski detektivi in ste v mojih namigih in kodah prepoznali slovensko alpinistko Miro Marko Debelak.

Ta čudovita plezalka, ki je s svojim delom in vzponi močno zaznamovala slovensko planinsko zgodovino, je predstavljena tudi na razstavi v kotičku za radovedneže “Kdo je bil v slovenski planinski zgodovini”.

Mira Marko Debelak (26. 12. 1904, Sarajevo – 27. 9. 1948, Ljubljana), alpinistka, predavateljica, planinska publicistka, članica Turistovskega kluba Skala.

Leta 1926 je v navezi s Stanetom Tominškom preplezala Direktno smer v severni steni Špika, kar ji je prineslo evropsko slavo. Zbirala je triglavske pripovedke ter napisala Kroniko Triglava.

NASLEDNJA NALOGA