Vabljeni na pravljično-umetniški potep s slovenskimi gorskimi pravljicami!
Mrtvaška glava na Raduhi, 27. 11. 2020
Planinko je radoveden in navihan fantič, ki ima rad vse, kar je povezano s planinstvom in muzejem. Naokoli hodi odprtih oči in ušes, zato marsikaj ve in zna. Zelo rad bere, posluša zgodbe, poje in raziskuje. Včasih raziskuje tudi tam, kjer kustosinji Neli ni čisto po volji, vendar s svojo prisrčnostjo rešita vsak “neroden spodrsljaj”. Planinko najde pesmarico in se uči pesmico o planiki, pri tem pa izve veliko zanimivosti o prvi slovenski z zakonom zavarovani cvetlici, ki bi jo zaradi svoje lepote lahko imenovali tudi čudežna roža. Čudežna roža raste na Raduhi; kako je videti v resnici, pa je pravzaprav prepuščeno vaši domišljiji in ustvarjalnosti.
Čatež, 4. 12. 2020
V zimskem času je gorska narava zelo lepa. Vendar je zaradi krajšega dne, nizkih temperatur, zasneženih poti in prekritih oznak na njih, plazov … lahko tudi zelo nevarna. Če nismo ustrezno pripravljeni in vešči obiskovanja gora pozimi, raje ne hodimo v gore ali pa se prej pripravimo tako, da si poiščemo planinskega vodnika. Izkušeni gorniki imajo na svojih zimskih pohodih s sabo vedno lavinski trojček. Vas zanima, kaj je to in zakaj je Planinko v svojo škatlo skril plišastega psa? Kako je z zimskim obiskovanjem gora povezan Čatež?
Jezernikova Vrša, 11. 12. 2020
Triglavski park je edini slovenski narodni park. Ime je dobil po najvišji slovenski gori, Triglavu. Nastal pa je leta 1926 okoli Triglavskih jezer, ki jih poznamo tudi kot Sedmera jezera. V parku veljajo posebna pravila, ki jih moramo kot obiskovalci upoštevati, saj s tem prispevamo k ohranjanju neokrnjene narave. Je Triglavskih jezer res sedem?
Zmaj v Logarski dolini, 18. 12. 2020
V Zgornjesavski dolini so tri alpske doline: Kot, Krma in Vrata. Tudi v Zgornji Savinjski dolini so tri doline. Veste, katere? Veste, katera gorovja jih obdajajo? Ste vedeli, da je bilo tam nekoč jezero, v katerem je živel strašno požrešen zmaj? Zaradi lakote je bil tudi zelo glasen. Tak je bil tudi Planinko, vendar je kmalu ugotovil, da je v muzeju treba upoštevati bonton. Kako so se zmaja znebili, boste izvedeli v predstavljeni pravljici. Vse tri doline so bogate z naravno in kulturno dediščino.
Zmajevka, 25. 12. 2020
V 60. letih 20. stoletja so se slovenski alpinisti prvič podali na odprave v najvišje gorstvo na svetu – v Himalajo, kjer so postopno uspeli stopiti na vse najvišje vrhove. Med njihove največje uspehe prav gotovo štejemo vzpon na najvišjo goro planeta, na Everest, po prvenstveni smeri po zahodnem grebenu. Odprava se je v zgodovino slovenskega alpinizma vpisala tudi kot izredno medijsko pokrita in kot številčno največja. Everest pa je gora tudi drugih slovenskih presežkov, ki so močno odmevali po vsem alpinističnem svetu. Davo Karničar je leta 2000 opravil prvi neprekinjeni smučarski spust z vrha do baznega tabora, Andrej in Marija Štremfelj pa sta prvi zakonski par, ki je priplezal na njegov vrh leta 1997. Marija je takrat postala tudi prva Slovenka na Everestu in Pavle Kozjek prvi Slovenec, ki mu je uspelo priti na najvišji vrh planeta brez dodatnega kisika. Ker pa že govorimo o presežkih, omenimo še, da so Karavanke najdaljše gorstvo v Sloveniji, Košuta najdaljši gorski greben, Petelinček pa najbolj vesela slovenska ljudska pesem o pernatem prijatelju. Hm, kako pa se je pojavil petelinček med temi presežki?
Najdražji zaklad, 1. 1. 2021
Najdražji zaklad je pravljica o revni mami, ki je pozabila svojega otročka v jami, medtem, ko je žepe predpasnika polnila z zlatom in srebrom iz jame, ki se odpre samo vsakih 100 let. Ko je videla kaj je storila, je tako močno jokala, da se jo je usmilila dobra vila z Menine planine in namesto čez 100 let, je mama dobila otroka čez eno leto.
Vile so rade pomagale ljudem, bile pa so tudi rojenice in sojenice. Kar nekaj pravljic o njih lahko najdemo v slovenskem ljudskem izročilu. Prav gotovo vsi poznamo pravljico o Ajdovski deklici na Vršiču?
Gorski svet pa je bogat tudi z drugimi pravljičnimi liki, ki se skrivajo v njem in nam sporočajo o njegovih skrivnostih. Le oči in ušesa moramo imeti na »preži«.
